Kočevje v omrežju iPlace

Edited on 04/02/2021

Maja lani je z delom začela še zadnja skupina omrežij v programu URBACT III. Med njimi je tudi pet slovenskih partnerjev. Na srečanju partnerjev januarja 2021 smo se z njimi pogovarjali o tem, kako jim kljub omejitvam, povezanim s koronavirusom, uspeva uresničevati načrtovane aktivnosti.

Eden od petih slovensk
ih partnerjev je Občina Kočevje, ki sodeluje v omrežju iPlace. Za Kočevje je to prvo sodelovanje v programu URBACT. Projekt na občini vodi Tanja Štajdohar Urh, pri delu pa jih podpira Podjetniški inkubator Kočevje.

 

 

 

 

 

Partnerstvo poleg Kočevja tvorijo Amarante (Portugalska), ki je vodilni partner, Balbriggan (Irska), Gabrovo (Bolgarija), Grosseto (Italija), Heerlen (Nizozemska), Medina del Campo (Španija), Pori (Finska), Pärnu (Estonija) in Saldus (Latvija). Delo partnerstva koordinira vodilni strokovnjak Wessel Badenhorst.

Cilj omrežja iPlace je spodbujanje trajnostno naravnanega lokalnega gospodarstva. iPlace se osredotoča na vzpostavljanje pogojev za hitrejši razvoj podjetništva v gospodarskih nišah, ki naj bi izhajale iz identitete kraja in predstavljajo potencial ob nadgradnji z novimi tehnologijami. Partnerji raziskujejo svoje lokalne posebnosti, zgodovino gospodarske dejavnosti, potenciale in izzive ter oblikujejo načrte za revitalizacijo in stabilizacijo lokalnega gospodarstva. Osrednje vprašanje je, kako graditi majhno lokalno gospodarstvo, da se zagotavlja trajna oskrba z viri in ustrezna lokalna ponudba.

Ekipa projekta iPlace na obisku v Amarantu

 

Gozdno-lesna veriga kot lokalna gospodarska niša

V Kočevju je osrednja gospodarska panoga še vedno povezana lesom, gozdarstvom in lesarstvom. V preteklosti se je ta dejavnost sesula, trenutno pa deluje kar nekaj uspešnih podjetij. Do neke mere se je stanje popravilo z ustanovitvijo Kočevskega lesa, ki je občinsko podjetje, in SIDG, ki zdaj bolj intenzivno gospodari z državnimi gozdovi. Medtem ko se je prej veliko neobdelanega lesa izvozilo in potem nazaj uvozilo predelanega, je tega zdaj manj. Veriga se počasi dopolnjuje in postaja lokalna.

Kot je povedala Tanja Štajdohar Urh, se jim zdi pomembno pretresti tudi vpliv panoge na prostor, na identiteto in podobo kraja, na funkcije javnega prostora, na to, kako prebivalci čutijo prisotnost te dejavnosti v kraju ter kako lahko panoga prispeva k revitalizaciji mesta.

Lesarska delavnica v Kočevju. Foto: Maja Simoneti

 

Lokalna skupina pogreša uspešne lokalne podjetnike in obrtnike

V lokalni skupini sodeluje vrsta predstavnikov iz javne uprave in javnih služb ter predstavniki podjetniškega inkubatorja, ki se s to temo tudi sicer intenzivno ukvarja. V njo bi si zelo želeli vključiti tudi predstavnike uspešnih lokalnih podjetij, vendar zaenkrat pri tem niso bili zelo uspešni in še iščejo načine, kako jih pritegniti.

Od začetka dela v okviru omrežja so na občini pripravili številne podlage in študije, kot so nabor obstoječih dejavnosti v gozdno-lesni verigi, nabor dejavnosti, ki se jim zdijo potrebne, tudi z vidika javnega prostora, delovanja mesta in praznjenja pritličij, karta talentov, analiza praznih pritličij, vmesne analize v povezavi s projektom Vsi v mesto!, raziskava identitete in analiza naravnih virov. Rezultate študij bodo uporabili v naslednjem koraku, ko se bodo lotili oblikovanja rešitev za identificirane probleme.

Kar se tiče priprave celostnega akcijskega načrta, se bodo osredotočili na gozdno-lesno verigo in njeno vpetost v druge lokalne dejavnosti in javno življenje, ki jo lahko nagovorijo tudi z malimi pilotnimi projekti.


Srečanje slovenskih partnerjev v akcijskih omrežjih, 19. januar 2021

 

Prvi spletni študijski obisk v Kočevju

Konec novembra je Kočevje gostilo tudi prvi spletni študijski obisk, in sicer so med drugim izvedli spletni hekaton. Lokalna skupina Kočevja je definirala več različnih problemov mesta, ki jih je nato preko spletnega orodja Miro reševala mednarodna zasedba skoraj 40 sodelujočih iz desetih evropskih mest. Cilj hekatona je bil sicer razširiti znanja in kompetence med partnerji za izvedbo hekatonov v svojih skupnostih, a hkrati so mesta že dobila vpogled v različne možne rešitve in konkretne ideje za nadaljnje delo, tudi s pomočjo izmenjave dobrih praks.

Spletno srečanje so popestrili z uporabo različnih spletnih orodij, kot je Menti, Miro, Livestorm, številnimi vnaprej pripravljenimi video vsebinami, pa tudi s predvajanjem lokalne glasbe ter prestavitvijo lokalnih posebnosti in zanimivosti med odmori. Tuji partnerji so bili tako na primer zelo navdušeni nad tekmovanjem v metu motorke. Da pa bi dobili še bolj pristen občutek o kraju, ki bi ga v normalnih okoliščinah obiskali, so udeležencem poslali pakete z lokalnimi dobrotami in izdelki.

Pri pripravi na spletni dogodek jim je zelo pomagalo kratko usposabljanje, ki ga je pripravil Ian Graham, eden od treh svetovalcev za digitalizacijo pri programu URABCT.

Spletni hekaton v okviru spletnega. Vir: arhiv Občine Kočevje

 

Naslednji meseci v znamenju malih pilotnih projektov

V naslednjih mesecih se bodo v Kočevju ukvarjali predvsem s pripravo na male pilotne projekte. Za namen iskanja rešitev in njihovega preverjanja s pilotnimi projekti bodo organizirali več lokalnih hekatonov za akcijsko skupino in podjetnike, po zgledu mednarodnega, ki je potekal v okviru spletnega študijskega obiska. Male pilotne projekte si želijo navezati zlasti na aspekt prostora in doprinosa gozdno-lesne verige k revitalizaciji kraja.

 

Več o omrežju iPlace.



Članek je pripravila Nacionalna URBACT točka za Slovenijo.

Submitted by opoetra on 04/02/2021