Prevoz na klic v območju za pešce
Slovenska mesta v zadnjih letih sledijo trendu širjenja območij za pešce, saj si želijo izboljšati kakovost življenja v mestih, oživljati mestna središča in nenazadnje spodbuditi razcvet turizma. Pri tem se soočajo z izzivom ohranjanja dostopnosti območij za pešce za vse prebivalce in obiskovalce mesta. Ljubljana je ta problem naslovila z uvedbo prevoza na klic, ki je na voljo znotraj območja za pešce.
Kavalir je eden od ukrepov za uvajanje okolju prijaznejših oblik prevoza v mestu. Ljubljana je s tem prepoznala potrebo po uvedbi alternativne mobilnostne storitve in obogatila ponudbo mestnega javnega potniškega prometa. Majhno električno vozilo je namenjeno brezplačnemu prevozu starejših, gibalno oviranih ter drugih prebivalcev in obiskovalcev v območju, ki je sicer zaprto za promet.
Območje, po katerem vozijo ljubljanski Kavalirji. Vir: Ljubljanski potniški promet
Kavalir omogoča neomejeno gibanje po območju za pešce v mestnem jedru za starejše in je posebej prilagojen za gibalno ovirane. Zaradi nizke hitrosti do 25 kilometrov na uro se ga lahko ustavi med vožnjo ali pa se prevoz naroči po telefonu. Naenkrat lahko sprejmejo pet potnikov in so na voljo med šesto zjutraj in deseto zvečer. Brezplačne vožnje s Kavalirjem izvaja javno podjetje Ljubljanski potniški promet, ki skrbi za vzdrževanje vozil in zaposluje voznike.
Prvi Kavalir se je na ulice Ljubljane podal leta 2008, ko je bil uveden kot prevoz na klic v okviru evropskega projekta CIVITAS ELAN. Zaradi dobrega odziva in povečanih potreb so v naslednjih letih kupili dodatna vozila. Po območju za pešce se tako danes vozi šest Kavalirjev, tri zaprta vozila so na voljo vse leto, tri odprta pa vozijo med aprilom in oktobrom oziroma odvisno od vremena. Ob nedeljah in praznikih je Kavalir na voljo tudi na pokopališču Žale.
Ob vikendih vozi Kavalir po Žalah. Foto: Ljubljanski potniški promet
Ker je Kavalir postal tudi svojevrstna turistična atrakcija, so za potrebe turističnih ogledov dodatno uvedli električni turistični vlakec URBAN, ki ima ustaljeno traso in povezuje znamenitosti Ljubljane (Ljubljanski grad, Špico ob Ljubljanici, Trnovo ter Moderno in Narodno galerijo).
Servis je postal nepogrešljiv del ponudbe storitev javnega prevoza v Ljubljani. Na tak način lahko starejši in gibalno ovirani premagujejo razdalje in se odpravijo po opravkih znotraj območja za pešce, izboljša se tudi vpetost v vsakdanje družabno življenja v mestu. Uspeh prakse se kaže tudi po prenosu prakse v nekatera druga mesta, med njimi Kranj (Kranvaj), Maribor (Maister), Koper (Kurjerca), Novo mesto (Leon) in tudi zunaj meja Slovenije, med drugim na Korziki s servisom »pomahaj in se pelji«.
Priporočila za prenos: Manjša električna vozila so lahko z nekaterimi prilagoditvami (višina vozil za premagovanje fizičnih ovir, širitev trase izven območja za pešce) dobra rešitev za javni prevoz na klic tudi v manjših mestih po Sloveniji.
Sorodni projekti URBACT in drugi: Kranvaj (Kranj), Maister (Maribor), Kurjerca (Koper), Leon (Novo mesto), »Pomahaj in se pelji« (Korzika)
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Zaprti in letni Kavalir na Prešernovem trgu. Foto: Ljubljanski potniški promet
