Pot v šolo je priložnost, da se otroci vsak dan gibajo, kar je pomembno za njihovo zdravje in dobro počutje. Veliko otrok v Sloveniji živi dovolj blizu šole, da bi lahko vsak dan hodili ali kolesarili v šolo. Žal mnoge v šolo vozijo, ker starši menijo, da so šolske poti nevarne, ali pa nimajo časa, da bi otroke spremljali na poti v šolo. Z načrtovanjem šolskih poti in organizacijo spremstva lahko starši, šole in občine skupaj omogočijo več otrokom aktivno pot v šolo. Z vključevanjem šolarjev v načrtovanje pa so lahko rešitve še bolj smele, šolarji so okoljsko ozaveščeni in imajo tudi zanimive nove rešitve.
Na Bledu se občina in osnovna šola dr. Josipa Plemlja s podružnicama v Ribnem in na Bohinjski Beli dobro zavedajo pomena hoje v šolo za zdravje otrok in kakovost bivalnega okolja. Občina Bled je leta 2017 oblikovala dolgoročno prometno strategijo. Pri spreminjanju potovalnih navad in načrtovanju novih rešitev so se oprli na koncept trajnostnega razvoja in sklenili dati prednost hoji, kolesarjenju in javnemu potniškemu prometu. Tudi načrtovanje šolskih poti in urejanje prometa v okolici šol sta pomembni sestavini občinske prometne strategije.
Načrt šolskih poti je v Sloveniji široko uveljavljen način za zagotavljanje varnosti otrok na poti v šolo. V praksi je priprava načrta pogosto slabo povezana z ureditvami in drugimi ukrepi, ki spodbujajo aktivno pot v šolo.
Na Bledu šola in občina uspešno sodelujeta pri načrtovanju šolskih poti. Foto: Barbara Lukan
Na Bledu redno posodabljajo Načrt šolskih poti, hkrati pa šole tesno sodelujejo z občino in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V preteklosti so že izboljšali prometno-varnostne razmere v neposredni okolici matične šole, občina si prizadeva graditi pločnike in postopoma ukinjati brezplačne šolske prevoze. Šola se vključuje v projekte promocije trajnostnega razvoja, Otroški parlament obravnava tudi prometno varnost in šolske poti. Na vseh treh šolah na Bledu dvakrat letno organizirajo Pešbus s pomočjo učiteljev, občine in drugih lokalnih društev.
Leta 2019 sta šola in občina Bled izkoristili priložnost in skupaj z delovno skupino programa Aktivno v šolo dodatno izboljšali rešitve. Delovna skupina se je sestala s predstavniki občine in šole, opravila voden ogled prometnih rešitev, izdelala pregled strateških razvojnih dokumentov občine in pridobila prostorske podatke za izdelavo Načrta šolskih poti. Predstavniki Otroškega parlamenta so se skupaj s svojo mentorico posvetili anketni raziskavi in analizi prometnih površin. Sledilo je sodelovanje med obema skupinama, v okviru katerega je steklo tudi načrtovanje novih rešitev. Predloge so skupaj preučili tudi predstavniki šole, občine in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in potrdili prenovljen Načrt šolskih poti.
Postaja »Poljubi in odpelji«. Foto: Maja Simoneti
Šolarji so predlagali, da se uvede postaje »Poljubi in odpelji« in se tako omogoči otrokom, ki jih starši vozijo, da tudi oni vsak dan kakšnih 5–10 minut hodijo do šole. Pri določanju postaj »Poljubi in odpelji« so bili enako kot pri postajah Pešbusa upoštevani nasveti šolarjev, ki res dobro poznajo šolsko okolico in prometne razmere. Postaje »Poljubi in odpelji« so pomembna novost. Za izvedbo ideje v praksi so oblikovane postajne table, rešitev pa je zdaj na razpolago tudi drugim slovenskim šolam in občinam.
V avli matične šole na Bledu visi velik prenovljen Načrt šolskih poti, na njem so dobro vidne trase in postaje šolskega prevoza, postaje Pešbusa in postaje »Poljubi in odpelji«, k hoji spodbujajo opazno naznačeni radiji peš dostopnosti. Šolarji so rešitve predstavili tudi predstavnikom občinskega sveta, Načrt šolskih poti pa je bil objavljen tudi v občinskem glasilu.
Prednosti: Vključevanje šolarjev v načrtovanje šolskih poti je dober način, da se odgovorni za urejanje šolskih poti neposredno seznanijo s potrebami in pričakovanji otrok, da se poveča zanimanje šolarjev za aktivno mobilnost in da se ustvari učinkovito povezovanje med akterji pri urejanju zdravih in varnih šolskih poti.
Slabosti: Otroci so glede načina potovanja v šolo odvisni od odraslih. Otrokom morata zato šola in občina pomagati pri spodbujanju staršev in uresničevanju ciljev aktivne mobilnosti in zdravega življenjskega sloga.
Nauk: Otroci dobro razumejo koristi aktivne mobilnosti zase in za svoje okolje ter znajo biti tako kritični opazovalci prometnih razmer in potovalnih navad kot tudi smeli načrtovalci inovativnih rešitev za spodbujanje aktivne mobilnosti.
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Bojana Lukan
