Povezane skupnosti in njihovi prostori ustvarjajo bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta

Občinstvo je uvodoma pozdravil direktor IPoP, Marko Peterlin, ki je naznanil tudi izid publikacije Moč povezanih skupnosti v mestih. Publikacija je nastala v sozaložništvu IPoP in Eutropian, ki mesta in nevladne organizacije podpira pri zagovorništvu, raziskavah in oblikovanju politik z namenom razvijanja vključujočih urbanih procesov. Publikacija povzema nabor tujih praks, ki so relevantne za slovenski prostor, in primere uspešnega sodelovanja ter povezovanja nevladnih organizacij (NVO) in občin pri nas.

 

Publikacija Moč povezanih skupnosti v mestih >>>

 

Udeležence je nagovoril tudi minister za okolje in prostor, gospod Uroš Brežan. Poudaril je ključno vlogo NVO in meščanov pri oblikovanju povezanih skupnosti in trajnostnem razvoju, ki omogočata odporna mesta in kakovost bivanja v njih. V tem kontekstu je poudaril pomen Mreže za prostor kot platforme za povezovanje NVO in lokalnih pobud na področju urejanja prostora, ki prispeva k dvigovanju zavedanja o pomenu urejanja prostora in dviguje tudi pričakovanja do javnih akterjev na tem področju.

 

Levente Polyak, soustanovitelj organizacije Eutropian, je nato za uvod v prvi del konference predstavil metode in prakse oblikovanja močnih lokalnih omrežij, predstavljene v leta 2021 nastali publikaciji The Power of Civic Ecosystems. Skozi svojo izkušnjo sodelovanja v programu URBACT v vlogi vodilnega strokovnjaka prenosnega omrežja ACTive NGOs se je naučil, kako učinkovito posredovati med predstavniki lokalne oblasti in NVO, ki pogosto težko najdejo skupni jezik.

 

 

 

»Bolj kot je ekosistem civilne družbe povezan in sodelujoč, bolje lahko uporablja prednosti in vire drug drugega ter se odziva na družbene izzive.«

 

Tekom svojega dela je spoznal pomen dobro delujočih ekosistemov civilne družbe, vključujoč tako neformalne skupine in sosedska združenja, civilne iniciative, prostovoljce, skupnostne organizacije, kot tudi profesionalne NVO. Bolj kot je ekosistem civilne družbe povezan in sodelujoč, bolje lahko uporablja prednosti in vire drug drugega ter se odziva na družbene izzive. 

 

Levente Polyak je izpostavil, da ne obstaja univerzalni recept za uspeh praks povezovanja civilne družbe in NVO. Povezovanje mora biti prilagojeno potrebam in interesom posameznega lokalnega okolja in vključiti že obstoječe dobre prakse. Ključno vlogo pa imajo vedno motivirani in aktivni prebivalci, učinkovit okvir sodelovanja z lokalno oblastjo in obsežna, podporna skupnost.

 

Predstavitvi lahko prisluhnete tukaj.

 

Navdihujoči primeri iz Rige, Dubrovnika in Pule

 

Po predstavitvi s primeri podkrepljenih metod sodelovanja med akterji civilne družbe in mesti smo lahko prisluhnili zanimivim tujim dobrim praksam. Predstavitve in pogovor je povezoval strokovnjak programa URBACT Wessel Badenhorst.

 

Predstavitve je začela Irina Vasiljeva iz Centra mestne četrti v Rigi. Predstavila je ozadje ustanovitve, namen in delovanje Hiše nevladnih organizacij v Rigi, organizacije, ki jo je ustanovila občina in ki ponuja prostor ter vire lokalnim NVO, da lahko udejanjajo svoje poslanstvo in se učijo ena od druge. Gre za lokalno in mednarodno prepoznani model uspešnega sodelovanja med NVO in občino, ki so se mu v okviru URBACT prenosnega omrežja ACTive NGOs poskušala približati tudi druga sodelujoča evropska mesta.

 

 

 

Hiša NVO je nastala kot odgovor na pomanjkanje prostora za srečevanje in dejavnosti NVO in lokalne skupnosti. Občina je leta 2010 v prostorih stare šole odprla Hišo za NVO, kjer jim ponuja storitve na področju izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja in je za mnoge odskočna deska za nadaljnjo rast. Proračun Hiše NVO je v celoti v domeni občine. Hiša ima tri zaposlene, direktorja in dva projektna koordinatorja, ki so zaposleni na občini.

 

Hiša NVO uporabnikom ponuja prostore za izvajanje raznolikih dejavnosti, ob tem pa uporabnikom brezplačno zagotovi potrebno opremo. Pogostost obiskovanja in interesa po uporabi Hiše s strani NVO hitro narašča, kar dokazuje, da je Hiša učinkovito odgovorila na potrebo po tovrstnem javnem prostoru.

 

Predstavitev Irine Vasiljeve si lahko ogledate tukaj.

 

Petra Marčinko iz Ustvarjalne delavnice Lazareti in članica Platforme za Lazarete, je predstavila sodelovanje NVO preko organske rasti in po pristopu »od spodaj navzgor« z namenom ohranjanja družbeno-kulturnega centra Lazareti. Potreba po nudenju prostorov lokalni skupnosti je v Dubrovniku še bolj izrazita zaradi intenzivnega turizma in s tem pomanjkanja ter komercializacije prostorov, kjer bi se lahko udejstvovala lokalna skupnost.

 

 

 

Lazareti je kompleks kulturne dediščine nedaleč stran od starega mestnega jedra Dubrovnika. Z Občino Dubrovnik je Ustvarjalna delavnica Lazareti že leta 2000 podpisala 25-letno najemno pogodbo, ki predstavlja prvi in edini hrvaški primer tako dolgoročnega civilno-javnega partnerstva. Tri stavbe kompleksa so tako postale dom nevladnim organizacijam, ki skrbijo za aktivnosti in dogodke, namenjene lokalni skupnosti.

 

Zaradi nenehnih pritiskov k izselitvi in komercialni rabi prostorov so se organizacije združile v Platformo za Lazarete. To sestavlja pet NVO, ki delujejo v dubrovniškem kompleksu Lazareti in si prizadevajo za razvoj družbeno-kulturnega centra, odprtega za lokalno skupnost. Po več letih pogajanj, projektov, strokovnega znanja in prizadevanj za gradnjo in krepitev javno-civilnega partnerstva ter zaupanja med javnimi in civilni akterji, je Platforma za Lazarete danes vzoren primer modela sodelovanja platforme kot take in sodelovanja z mestom Dubrovnik.

 

Predstavitev Petre Marčinko je dostopna tukaj.

 

Jan Franjul, član projektne skupine Zveze društev Rojca, je predstavil proces v ozadju nastajanja novega načrta upravljanja Skupnostnega centra Rojc, velikega skupnostnega centra v prostorih nekdanje pomorske šole in vojašnice v Puli. V Rojcu ima svoje prostore 110 organizacij z najrazličnejših področij, od kulture in športa do psihosocialne pomoči, zdravstva in nacionalnih manjšin.

 

Jan Fanjul nam je opisal burno zgodovino razvoja sodelovanja med Skupnostnim centrom Rojc in lokalnimi oblastmi, ki je med drugim vodila do ustanovitve Zveze društev Rojca leta 2011 in v prevpraševanje modela upravljanja Rojca, ki trenutno ni odporen na spremembe v politični volji in nudi le omejeno avtonomijo ter delitev odgovornosti. S tem namenom so organizacije in posamezniki, kot tudi širša javnost in javni deležniki oblikovale participativni upravljavski model, katerega napredek pri vzpostavljanju pa je bil ustavljen zaradi zamenjave mestnih oblasti.

 

Janu Franjulu lahko prisluhnete tukaj.

 

 

 

Predstavitvam tujih gostov je sledila razprava, v kateri so gosti sklenili, da je jasna komunikacija, usmerjena k sodelovanju, temelj povezovanja različnih skupnosti v mestih. Bistvenega pomena je tudi prepoznavanje unikatnosti in prednosti vključenih akterjev, s katerimi lahko prispevajo k skupnemu cilju. Tak način delovanja spodbuja delitev moči in virov ter sodelovanje.

 

Domače dobre prakse s področja povezovanja skupnosti v manjših mestih

 

V drugem delu konference je potekal pogovor z domačimi gosti, predstavniki občin, ministrstev in strokovnjaki, ki so razpravljali o slovenskih dobrih praksah povezovanja skupnosti ter o možnostih in ovirah pri tem. V razpravi, ki jo je moderiral direktor IPoP Marko Peterlin, so sodelovali Maja Majnik z Občine Idrija, Katarina Košnik z Občine Bohinj, Tatjana Hočevar Kerševan z Ministrstva za javno upravo, nacionalna strokovnjakinja Pobude za prenos dobre prakse Tina Lisac in Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor. Namen razprave je bil spregovoriti o izkušnjah sodelovanja med NVO in lokalno skupnostjo ter občinami v manjših mestih, ki v Sloveniji prevladujejo.

 

Maja Majnik je poudarila, da je lokalna skupnost v občini Idrija majhna in izpostavila vzporednico med izzivi, s katerimi se sooča majhno mesto ter »mali« človek. Tako kot človek brez posebne družbene in finančne moči je majhno mesto izolirano od dogajanja državnega centra, ima manj moči pri soodločanju, manjšo finančno moč in je slabše omreženo. NVO kot posredniki med lokalno skupnostjo in oblastjo imajo zato ključno vlogo pri opolnomočenju lokalne skupnosti in zagovarjanju njenih interesov. V Idriji so ponosni, da je število NVO ne glede na majhnost primerljivo s številom organizacij v večjih mestih. Kot produkt sodelovanja Občine Idrija v programu URBACT je s povezovanjem lokalnih akterjev v samem srcu mesta nastala tudi Mestna dnevna soba Pr' Golit s poslanstvom povezovanja vseh generacij v okviru izobraževalnih in prostočasnih dejavnosti.

 

 

 

Tina Lisac je na kratko predstavila Pobudo za prenos dobre prakse pod okriljem programa URBACT, ki je v preteklem letu in pol omogočala šestim občinam, da so se učila iz izkušnje idrijske Mestne dnevne sobe in načrtovala svojo prakso, prilagojeno lokalnim potrebam. Natančneje je pojasnila tudi vlogo lokalnih skupin, ki so sestavni del prav vseh URBACT projektov, saj omogočajo vključevanje širokega kroga posameznikov in skupin v načrtovanje. V okviru nastajanja Mestne dnevne sobe v Idriji so to bili med drugim predstavniki mlajše in starejše generacije, pa tudi predstavniki šol, vrtcev in zdravstva. Tina je poudarila dodano vrednost lokalne skupine kot načina omogočanja neposredne komunikacije s predstavniki različnih družbenih in interesnih skupin glede tega, kakšne so želje in potrebe kraja. Poleg tega se od članov lokalne skupine pričakuje proaktivnost in spodbuja prepoznavanje njihovih prednosti in znanj, s katerimi lahko sami prispevajo k spremembi na bolje.

 

Katarina Košnik je kot največjo ranljivost Bohinja opisala turistično naravo občine, kjer je utrip dogajanja čutiti le v turistični sezoni za potrebe turistov, ne pa tudi izven sezone za razvedrilo lokalnega prebivalstva. Ob tem se soočajo tudi s pomanjkanjem ključne infrastrukture ter izseljevanjem mladih, ki se težko vključijo v lokalno skupnost ob morebitni vrnitvi. Ko se je Občini ponudila priložnost sodelovati v programu URBACT in prenesti dobro prakso idrijske Mestne dnevne sobe v svoje okolje, se je z veseljem priključila. Že od začetka je bilo jasno, da Bohinj rabi fizični prostor, kjer se bodo lahko srečevali in čas preživljali lokalni prebivalci vseh starosti. Kot primerno so prepoznali kmalu prazno stavbo vrtca. Načrtujejo preureditve in nadgradnje prostorov v stavbi z namenom, da bi bili čim primernejši za izvajanje raznolikih dejavnosti in privlačni za širok spekter obiskovalcev. Prostor, konceptualno zasnovan kot mestna dnevna soba, bo kmalu odprl svoja vrata za dvoletno testno obdobje. Katarina je zaključila z mislijo, da je napočil čas, da se lokalna skupnost aktivira in začne delovati »od spodaj navzgor« ter pokaže, da tak skupni prostor potrebuje.

 

 

 

Tomaž Miklavčič je izpostavil nujnost zadostnega vlaganja denarnih sredstev v mala mesta za namene povezovanja civilne družbe, saj je EU pravi mozaik majhnih mest. Pohvalil je zagnanost prav vseh članic EU na področju oživljanja mest, prispevka k bolj kakovostnemu življenju v njih in sodelovanja, dokaz česar je nenazadnje obstoj programa URBACT. Mesta prepoznava kot skupnost, kjer imajo NVO vlogo povezovalca in hkrati predstavnika prebivalcev v odnosu do lokalnih in državnih uprav. Zaključil je, da si na ministrstvu želijo z NVO delati še več in še bolje, vsakemu prebivalcu posameznega mesta pa bi bilo treba omogočiti svoj glas in možnost participacije pri urejanju in odločanju o prihodnosti svojega mesta.

 

Tatjana Hočevar Kerševan je pojasnila zakonski in pravni vidik, ki ga morajo občine upoštevati na področju zagotavljanja prostorov za NVO. Po trenutno veljavni zakonodaji lahko občina prostor odda NVO, ki deluje v javnem interesu, za največ pet let, z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Velikokrat se to izkaže kot slabost, vendar je pretekla praksa pokazala, da je časovna omejitev možnosti uporabe prostora za posamezno organizacijo najučinkovitejša rešitev, saj se s tem izboljša dostopnost prostorov za različne NVO in njihove dejavnosti.

 

V razpravo so se vključili tudi udeleženci konference, ki so med drugim omenili pomen knjižnic za manjše lokalne skupnosti in povezovanja storitev knjižnic z drugimi aktivnostmi in storitvami, ki lahko krepijo lokalno skupnost. Sodelujoči v razpravi so zaključili, da je za uresničevanje pobud civilne družbe temeljnega pomena sodelovanje med NVO, lokalno skupnostjo in mesti ter delovanje in podpiranje aktivnosti po načelu »od spodaj navzgor«.

 

Razpravi lahko prisluhnete tukaj.

 

Terenski ogled, s katerim se je zaključil prvi dan konference, je potekal v obliki urbanega sprehoda po središču Ljubljane. Na sprehodu, ki sta ga vodila Aidan Cerar in Marko Peterlin z IPoP, so udeleženci komentirali konkretne primere sodelovanja prebivalcev, neformalnih pobud in NVO pri urejanju prostora v Ljubljani. Beseda je med drugim tekla o preurejanju prometa in javnega prostora v mestnem središču, o projektu Zunaj, ki prebivalce vključuje v urejanje odprtega prostora, o preteklosti in prihodnosti Roga ter o zgodovini in upravljanju obeh delov Metelkove. 

 

 

 

Drugi dan konference je potekal v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi, namenjen pa je bil uvodnemu srečanju organizacij civilne družbe iz vse Evrope, ki delujejo na področju trajnostnega urbanega razvoja. V zadnjih dveh desetletjih so se nevladne organizacije in različne civilno-družbene organizacije uveljavile kot pomembni akterji na različnih poljih trajnostnega urbanega razvoja v mnogih Evropskih mestih. Čeprav si delijo mnoge skupne izzive in metode delovanja pa med njimi še ne obstaja trajnejše sodelovanje, prav tako pa na Evropski ravni še niso prepoznane kot relevanten sogovornik. Na srečanju so zato skozi serijo intenzivnih delavnic skušale izluščiti skupne teme in izzive, dogovorile pa so se tudi o nadaljnjih korakih za krepitev povezovanja in sodelovanja.

 

Fotografije z dogodka si lahko ogledate tukaj.

 

Video z dogodka je dostopen tukaj.

 

-

 

Foto: Gaja Naja Rojec