Mrežo U.R. Impact poleg vodilnega italijanskega Cinisella Balsama in slovenskega Bovca sestavljajo manj znana, manjša do srednje velika mesta – Szabolcs na Madžarskem, Broumov na Češkem, Târgu Frumos v Romuniji, 6. okraj Bukarešte, Mertola na Portugalskem, Murcia v Španiji, Hannut v Belgiji, Longford na Irskem in Kamez v Albaniji. Partnerji mreže U.R. Impact imajo različne izzive, ki jih bodo naslavljali s participativnim pristopom k urbani regeneraciji, še posebej pa se bodo posvetili njenim družbenim učinkom.
Srečanje je bilo polno navdihov, nekateri partnerji so predstavili svoje dobre prakse, dobili smo kar nekaj teoretskih uvidov in si na terenu ogledali številne intervencije v Cinisellu Balsamo in v Milanu. Dovolj časa pa je bilo namenjenega tudi spoznavanju in povezovanju med partnerji.
1. Urbana regeneracija z družbenim učinkom
Vodilna strokovnjakinja mreže, Liat Rogel, je predstavila izhodiščno študijo, ki jo je pripravila po obisku vseh partnerjev. Kot je povedala, se bodo v naslednjih dveh letih partnerji osredotočali na vprašanje, kako načrtovati in vrednotiti urbano regeneracijo z vidika družbenega učinka. Kot ključne aspekte družbenega učinka je izpostavila namenskost, merljivost in participacijo. Partnerji imajo vsak svoj urbani izziv, ki ga bodo naslavljali s participativno pripravo akcijskega načrta, vendar je mogoče najti mnoge presečne teme, kot so socialna vključenost, ustvarjanje prostora in identiteta mesta, beg možganov in mladinska politika, inovativni modeli upravljanja, trajnostni turizem ter dediščina in inovacije. Pozitivni cilji, za katere si bodo partnerji prizadevali, pa so pripadnost kraju, družbena kohezija, zdravo okolje in dobro počutje, javni prostori, zdrave skupnosti in gospodarska vitalnost.
Pred Villo Ghirlando, Cinisello Balsamo, foto: Petra Očkerl
2. Večerni program na tržnicah za močnejšo skupnost
Partnerji so predstavili svoje uspešne projekte, ki lahko služijo kot navdih drugim mestom. V Mertoli na Portugalskem so pred pandemijo covida izjemno uspešno oživili dve lokalni tržnici. Enkrat na mesec so na tržnicah, ki so sicer živahne samo podnevi, organizirali večerni program s skupno pripravo hrane in petjem. Dogodki so bili zelo dobro obiskani in sprejeti med prebivalci, po pandemiji so nekoliko zamrli, a jih nameravajo kmalu spet obuditi.
3. Mestna dnevna soba za občutek pripadnosti
Predstavniki iz češkega Broumova so predstavili prostor za občane, neke vrste mestno dnevno sobo, ki jo je omogočila angažirana skupina posameznikov. Ko je mesto pripravljalo svojo kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture, se je v procesu participacije izkazalo, da si prebivalci želijo varen prostor, kjer se lahko srečujejo in preživljajo prosti čas. Ker občina tega ni zmogla uresničiti, je skupina angažiranih posameznikov najela lokal na osrednjem trgu in ga namenila raznovrstnim aktivnostim, ki so jih organizirali občani sami. V dveh mesecih, kolikor je bil prostor odprt (september in oktober 2023), se je v njem zvrstilo kar 48 dogodkov. To kaže, da tovrstnih prostorov v mestu primanjkuje in da lokalna skupnost potrebuje več dogajanja ter ga želi tudi sama ustvarjati. Pričakujejo, da bodo z aktivnostmi lahko nadaljevali spomladi, saj je bil projekt izglasovan za financiranje v okviru participativnega proračuna.
4. Urbana akupunktura: mali posegi za velike učinke
Murcia je predstavila dva projekta. Prvi je bil izgradnja podzemnega železniškega vozla, ki bo s premikom prometne infrastrukture pod zemljo, odprl ogromen prostor v mestnem središču za druge rabe. Drugi projekt je bil URBACT DNA, v katerem so izvedli številne manjše intervencije v javnem prostoru v izbrani soseski. Gre za koncept t. i. urbane akupunkture, kjer se z manjšimi ukrepi skuša doseči kar največji možni učinek. Ukrepe so načrtovali in izvedli v tesnem sodelovanju z lokalnimi prebivalci in organizacijami, ki jih zdaj tudi vzdržujejo S tem, ko so v prostor spremembe, ki bi jih drugače izvedli v daljšem obdobju, vnesli v kratkem času, so prebivalci in obiskovalci lahko hitro dobili občutek, kako se njihova soseska preobraža.
5. Povezovanje izolirane soseske v Cinisellu
Vodilni partner, Cinisello Balsamo, nam je na sprehodu skozi sosesko Crocetta predstavil svoje načrte v tej problematični soseski, ki je zaradi nezavidljive lokacije med večjimi prometnicami odrezana od drugih delov mesta in zato v njej poleg številnih ostarelih stanujejo predvsem slabo vključene priseljenske skupnosti. Sredstva za prenovo javnih prostorov so pridobili iz naslova celostnih teritorialnih naložb, zdaj pa si želijo vzporedno z izvedbo projekta s pomočjo mreže U.R. Impact peljati proces participacije. Zgradili bodo namreč medgeneracijski center, v katerem bodo združili dobro delujoče programe vključevanja mladih in družin ter center za dnevni program starejših občanov, in vzpostavili večje zelene površine, ki jih v soseski primanjkuje. Ker bodo zato morali obstoječe centre porušiti, se jim zdi o spremembah nujno stalno komunicirati s prebivalci. Prvi korak k povezavi soseske s preostalim mestom so že naredili, ko so zgradili javni prostor na nadhodu čez avtocesto.
Na nadhodu nad avtocesto v Crocetti, foto: Petra Očkerl
6. Mosso – hrana in kultura za družbeno vključenost
Del srečanja se je odvijal v Milanu, kjer smo si med drugim ogledali center Mosso. Gre za prostore tradicionalne šole, ki je bila po principih gozdne pedagogike zasnovana pred sto leti in še vedno deluje. Posamezna šolska poslopja se nahajajo v velikem parku z velikimi starimi drevesi, na njenem robu pa je vrsta stavb, ki jih je mesto nedavno namenilo drugim dejavnostim. Center Mosso zdaj upravlja več zadrug, ki so prostore prenovile, njihov program pa poleg gostinske ponudbe in prostorov za kulturne dejavnosti, obsega tudi vključevanje posameznikov z različnimi izzivi na trg dela.
Restavracija v Mossu, foto: Nina Plevnik
7. Analiza medijskega in družbenega diskurza za boljše prostorske intervencije
V Mossu se nam je predstavila še organizacija FROM, ki vodi procese participacije bodisi za javne akterje bodisi za zasebne investitorje. Z različnimi pristopi si prizadevajo doseči konsenz in uskladiti interese pri načrtovanju različnih posegov v prostor. Predstavili so svoj način dela, ki je usmerjeno v krepitev skupnosti in veščin javnih akterjev za sodelovanje z javnostjo. Predvsem se nam je zdelo zanimivo, da v analizo začetnega stanja in sprotno spremljanje odziva vključujejo analizo družbenega in medijskega diskurza. Pred, med in po izvajanju posega v prostor tako med drugim vodijo analize družabnih omrežij in medijev, ter glede na ugotovitve prilagajajo ukrepe. V svojem komuniciranju pa poleg tem, ki polarizirajo, vedno iščejo tudi skupne točke.
8. Dislocirane enote univerze za sodelovanje s skupnostjo
Na sprehodu po soseski smo se ustavili v lokalni tržnici, kjer deluje ena od »off campus« točk Politehniške univerze v Milanu, ki so namenjene sodelovanju univerze z lokalno skupnostjo. Gre za program družbene odgovornosti univerze do mesta, ki na eni strani omogoča študentom in raziskovalcem izvajanje raziskav in soustvarjanje praktičnih projektov s skupnostmi ter na drugi strani podpira urbano regeneracijo območij, v katerih se nahajajo. Točka NOLO na tržnici Mercato Communale deluje tri leta, od začetka koronakrize. Med številnimi drugimi projekti so v času koronakrize pomagali pri načrtovanju gostinskih vrtov lokalnim gostincem ter podprli ustanovitev združenj lokalnih trgovcev.
Off Campus Nolo, foto: Nina Plevnik
9. Odpri trgi za več pešcev in druženja
Ogledali smo si tudi dva od več kot 40 trgov, ki so v okviru projekta Piazze Apperte (odprti trgi) zaprli za motoriziran promet, opremili z zelenjem, klopmi, stojali za kolesa, mizami za namizni tenis in drugim urbanim pohištvom ter odprli za ljudi. Namen je bil pridobiti več varnih javnih površin za pešce, kolesarje in preživljanje časa na prostem, saj teh v mnogih soseskah primanjkuje. Začasne ureditve, s poslikavami po tleh, ki so jih izvedli prebivalci sami, postopoma spreminjajo v stalne.
Eden od odprtih trgov, foto: Nina Plevnik
Ob spoznavanju zanimivih in navdihujočih praks so udeleženci na delavnicah tudi razmišljali o izzivih, ki jih bodo v svojih akcijskih načrtih naslavljali. Na delavnici so spoznali metodo »Teorija sprememb«, s pomočjo katere so razmišljali o družbenih učinkih, ki si jih želijo doseči. Na srečanju pa ni manjkalo dobro znanega italijanskega gostoljubja s sproščenim vzdušjem in ob dobri hrani.
Besedilo: Petra Očkerl, Nina Plevnik
Naslovna fotografija: Nina Plevnik
